Zgodovina wiccanske besedne zveze "Tako naj bo"

"Tako naj bo" se uporablja na koncu številnih čarovniških in poganskih urokov in molitev. Gre za arhaično frazo, ki jo uporablja veliko ljudi v poganski skupnosti, vendar njen izvor morda sploh ni poganski.

Pomen besedne zveze

V Websterjevem slovarju je beseda mote je bil prvotno saški glagol, ki je pomenil "moram". Pojavlja se že v poeziji Geoffreyja Chaucerja, ki je uporabil verz Besede morajo biti sorodne dejanju v svojem prologu k Canterburyjske zgodbe .

V sodobnih wiccanskih tradicijah se ta fraza pogosto pojavlja kot način zaključka obreda ali magičnega dela. V bistvu je to način izrekanja "amen" ali "tako bo".

"Tako naj bo" v masonski tradiciji

Okultist Aleister Crowley je v nekaterih svojih spisih uporabljal "tako naj bo" in trdil, da gre za starodavno in magično frazo, vendar je zelo verjetno, da si jo je izposodil od prostozidarjev. V prostozidarstvu je "tako naj bo" enakovredno "amen" ali "kakor Bog hoče, da se zgodi". Gerald Gardner, ustanovitelj sodobne Wicce, naj bi bil prav tako povezan z masoni, čeprav obstaja nekaj dvomov o tem.ne glede na to, ali je bil mojster mason, kot je trdil, da je. Ne glede na to ni presenetljivo, da se ta fraza pojavlja v sodobni poganski praksi, glede na vpliv, ki so ga imeli masoni na Gardnerja in Crowleyja.

Besedna zveza "so mote it be" se je morda prvič pojavila v pesmi, imenovani Halliwellov rokopis Regius Poem, ki je opisan kot eden od "starih obtožb" masonske tradicije. Ni jasno, kdo je pesem napisal; šla je skozi različne ljudi, dokler ni leta 1757 prišla v kraljevo knjižnico in nazadnje v Britanski muzej.

Pesem, napisana okoli leta 1390, obsega 64 strani, napisanih v rimanih kupletih v srednjeangleščini ("Fyftene artyculus þey þer sowȝton, and fyftene poyntys þer þey wroȝton", v prevodu "Petnajst izdelkov so tam iskali in petnajst točk so tam delali.") Pripoveduje o začetkih zidarstva (menda v starem Egiptu) in trdi, da je "zidarska obrt" prišla v AnglijoAthelstan je v času kralja Athelstana v letih 900. Athelstan, kot je razloženo v pesmi, je razvil petnajst členov in petnajst točk moralnega vedenja za vse zidarje.

Po navedbah Velike zidarske lože Britanske Kolumbije je Halliwellov rokopis "najstarejši znani pristni zapis zidarske obrti". Vendar se pesem sklicuje na še starejši (neznani) rokopis.

Zadnje vrstice rokopisa (prevedene iz srednje angleščine) se glasijo:

Kristus je torej iz svoje visoke milosti,

Prihranite pamet in prostor,

No, to knjigo je treba poznati in brati,

Nebesa za mede. (nagrada)

Amen! Amen! tako naj bo!

Tako pravimo vsi za dobrodelnost.